Julči, Gustko in Gregči

Že večkrat sem se spraševala, zakaj je naš koledar poimenovan tako kot je. Saj ne da bi bilo kaj narobe z imeni (Sicer en mesec bi lahko bil poimenovan po meni, po mojem mnenju bi se prav fajn skladalo, kaj ne? ;)Predstavljajte si, Potepinker- mesec pohajanja... hmmmm to idejo bom gotovo še razvijala ;) hihi)

Ni mi dalo miru, to, da je naš deveti mesec (september) poimenovan kot sedmi mesec (septum), in zakaj si potem meseci tako naprej sledijo.

torej po mojem raziskovanju, se je vse zgodilo, ko sta Romul in Rem ustanovila Rim. Romul je uvedel prvi koledar, ki je imel deset mesecev po 30 in 31 dni, ki so se izmenjevali. Prvi mesec je bil mesec pomladi, in ga je poimenoval Martius  (Mars, bog vojne). Naslednji mesec Aprilis naj bi bil posvečen Veneri (Boginji lepote in ljubezni). Maj je dobil ime po Italski boginji pomladi (Maia Malestas (Poznana tudi kot Fauna)). Junij pa je dobil po rimski kraljici bogov Juno.

Za naprej pa se najbrž ni mogel več odločiti, kako bi mesece poimenoval, zato jih je preprosto preštel: kvintilij, sekstilij, september, oktober november, december.

Leto je tako štelo 304 dni, 61 dni pa je delalo gužvo zmedo pozimi.
Drugi rimski vladar Numa Pompilij (753-673 pr. n št) je  ugotovil, da tako ne gre več, zato je spremenil koledar in je dodal dva meseca. Januar je dobil ime po  rimskem bogu časa Janusu, februar pa po rimskem festivalu očiščenja Februatiu. Zdaj je leto štelo 354 dni in 12 mesecev.
Ker so rimljani verjeli, da sodo število prinaša nesrečo, so vsakemu od sodih mesecev vzeli po en dan in jih dodali v januar in februar. Tako je januar dobil 29 dni, februar pa 28, kar ni bilo v redu. Tako so še februar razdelili na dva dela, oba po liho število dni.

Toda Rimljani spet nis bili zadovoljni, saj so hoteli slediti luninemu ciklu. Hoteli so imeti enakonočje na 21 marec. Zato so v februar vtaknili še en mesec  Mercedonius (Dninar).

Kmalu pa pride na sceno Julij Cezar in se odloči, da bo spravil v red ta koledar. Za prvi dan v letu določi prvi januar. Želel je uveljaviti ta mercedonius in želel je, da bi enakonočje padlo na 21. Ideja je sicer bla dobra, toda zgodilo se je, da je bilo leto 46 pr. našim štetjem najdaljše v zgodovini človeštva, saj je štelo 445 dni :D.

Julij je svoj rojstni mesec Kvintij poimenoval po sebi. Po tem dolgem letu, ki se kar ni in ni izšlo, kot bi bilo treba, je Julij uvedel dvanajst mesecev, in prestopno leto na vsake tri leta (saj je vedel, da mora biti na štiri leta prestopno leto, toda prvo in četrto leto je štel skupaj).
Vso zmedo je rešil Cezarjev naslednjik Avgust, po katerem je dobil ime mesec sekstij, je ugotovil napako predhodnika in  vsake štiri leta je določil prestopno leto. Ker pa ni hotel biti nič manj kot Julij, je tudi on svojemu mesecu dodal en dan, da sta bila z Julijem enakovredna.


Seveda, pa se je v srednjem veku papež Gregor XIII odločil, da mora velika noč pasti vedno na prvo polno pomladansko luno. (Zaradi napake v računanju dnevov se je ta velika noč vse bolj pomikala proti poletju) Ugotovil je tudi, da ima leto preveč dni. Zato je leta 1582 4. oktobru sledil 15. oktober. (Jap, 1582 je imelo samo 355 dni :))

Tako gregorijanski koledar izboljša julijanskega, ker ni treba izpusti približno tri dni julijanskega koledarja. Čeprav tudi ta koledar ni ravno natančen, čez nevem kuk tawžnt let bo pač treba spet spustiti en dan zaradi računarske napake. Samo takrat pa nas itak ne bo več da bi se sekirali s tem :).

Aja, če si se mogoče spraševal/a zakaj je tak naslov ku je... Se mi zdi da maš zdej odgovor ;)

Syphony X - Zgublen paradajz

Včeraj je pa Potepinka prvič zatavala na organiziran koncert in je za to mogla kupit karto :D!
Moram poedat da je blo ful fajn. Seveda mi je bilo malo škoda ker je bilo tako kratko, in ker ni bilo vseh tistih, ki so obljubljali, da pridejo, toda gotovo jim je zelo žal.

Najbolj smo bili tam zaradi Symphony X (No, ja, jaz pa tudi malo zaradi Nevermore).
Seveda sva se z Apolonom šla gužvat proti prvi vrsti. Uspelo nama je držat mesto v drugi vrsti. Nakar se spomnim in pocukam Apolona za rokav:
"Koliko rad bi videl Symphony x od blizu?" (prost prevod: "Umiram od žeje, dajva se spokat do nečesa pitnega")
"zelo, toda če je kaj narobe, lahko greva tudi na stran" ("Kaj si si pa zdaj zmislila, ravno ko bodo naslednji symphony, me hočeš zvleči od tu")
Seveda sva po parih minutah šla pit. In ko sva hotela priti nazaj, sva prišla spet nekako do druge vrste, toda pred nama so bili ful visoki italjani. Seveda, sem se prej borila z enimi drugimi italijankami za mesto, tako da nad njimi nisem bila navdušena. Toda moje mnenje se je takoj popravilo, ko je bilo eni punci v prvi vrsti dovolj, in se je en obrnil, me pogledal proti tlom in me potisnil naprej! V prvo vrsto :D! Dejansko :D

V prvi vrsti pa je bilo seveda zakon! Pevec Allen me je opazil in mi posvetil pesmico (Lost Paradise). (Pokazal je name, in potem, ko je prišel bliže, se sklonil pel nekaj časa vame in potem mi je dal roko in jo držal lajk pet minut XD (no ja mogoče je bilo tudi samo dvajset sekund :)))

Potem pa mi je Romero zmetal dve trzalci vame, in  ker mi nobene ni bilo dano ulovit, mi je ta tretjo dal v roke :D.

In na koncu sem se pa še rokovala z Jazonom :D
Dan je bil zame popoln, samo škoda mi je bilo, ker nisem imela fotoaparata s sabo:).

Slike pa bojo dodane takrat ko se Apolon odkuja in mi jih posodi :).

PS1: V ponedeljek so v Šiški Sabatoni... jz bi šla :3

Kaj je rdeče in se dere ZUMDADA?

Odgovor se glasi: To je Helenin Clio, ki gre na ptuj pustovat. Seveda nas je pet in znamo lepo peti tudi petnajst glasno (Razen Čebulače, ker je itak bla maškara in maškare ne govorijo) Samo Zumdada smo pa izpilile. Itak se še v avto nismo usedle pa smo že umirale od smeha.

Omeniti moram še Marinko! Njenemu rojstnevu dnevu se z voščilom pridružujemo tudi mi!
Na Ptuju je bilo ogromno maškar- od mladih do starih (Tu je bila na mestu pripomba Kosobljeke: Si predstavlate da bi se naše mame ušemile- Jaz si svoje ne predstavljam :))

Tu bi morali imeti tudi tekmovanje za najbolj domiselne maske, saj so bile skoraj vse zelo iznajdljive. Fotoaparat se mi je seveda skoraj zarasel skupaj z očesom, tako besno sem slikala naokoli (seveda, sem se potem besno mlatila po glavi, ker mi je za glavno dogajanje zmanjkalo baterij).

Pri sprevodu pa smo stali (se gužvali) zraven očka faraona, ki je svojemu sinku malemu faraonu razlagal pomen mask. Seveda sem mu z veseljem prisluhnila :).

Najprej nas je pozdravil princ karnevala Janez

Tlačani

orači s svojimi biči pokajo in strašijo zimo

Seveda to ni bilo vse, toda ker nam je bilo mraz in ker smo bile lačne smo šle še do Maribora, da Kosoblejki pokažemo Lent. Nekako z njegovo lokacijo ni zadovoljna, tako da iščemo mogoče lokacije za postavitev njenega Lenta :).

Happy balentines day!

Zakaj ljubezen?

Res lepa pesmca z res lepim filmčkom... Kdor ga je delal se je res potrudil.
Angleški prevod pesmi: (za približno orientacijo, o čem govori pesem ^^,)

What good is it, love?

People are always telling their
foolish stories.
But what good is it, love?

Love can't be explained.
It comes, just like that,
from where no one knows
and suddenly it takes hold.
Me, I've heard it said
that it makes you suffer,
it makes you cry,
what good is it?

what good is it?
It brings us joy
with tears in our eyes.
It is sad and marvelous.
People say its' a deceiver,
that there is one in every pair
who is never happy.

Even when one has lost
a love one knew,
there is a taste of honey,
love the eternal.

That's all very pretty,
but when all is over and done,
it leaves you nothing

but a huge unhappiness.

 

All that now seems to
be tearing you apart,
tomorrow will be
a memory of pure joy.

All in all, if I understand it,
without love in your life,
without its joys and sadness,
you've lived for nothing.
Ah yes. Look at me.

I have believed in it every time
and will believe always.
That is what love is for.

 

But you, you are the last.
You are the first.
Before you there was nothing.
With you I feel fine.

It is you who I want,
You who I need,
You whom I will love always,

That's what love is for.

http://lyricstranslate.com

Zakaj ženskam čas mineva počasneje

Po globokem razmišljanju in učenju fizike in po googlanju (definitivno brez pive), sem ugotovila, zakaj naš čas (čas žensk)  mineva počasneje, medtem, ko v bistvu mine več časa (normalen čas).

Če vzamemo trditev, da smo ženske z Venere in moški z Marsa, potem lahko ugotovimo odgovor na vsa čakanja, ko rečemo, "pridem čez minutko", v bistvu pa mine kakšna ura ali dve, in ko se naposled le prikažemo, se čudimo, zakaj so moški predstavniki nejevoljni na nas, ker zamujamo.

Torej... Če smo ženske z venere... Povprečen dan na veneri je časovno enak 243-tim dnevom na zemlji. Če to pretvorimo na besedo minutka v zemeljskem času, to pomeni da venerina minuta traja približno štiri zemeljske ure.

Kaj pa Mars? Povprečen dan na marsu je časovno enak 24-tim uram in 37 minutam, se pravi da je čas precej podoben Zameljskemu času.

Tako, da sedaj, dragi bralec, veš, zakaj ženske pogosto zamujamo :)

Spoznanje dneva

Preden greš kuhat mulo po Ljubljani, se toplo obleci...

Spoznanje

Problematika kril

Letošnje leto je precej zabavno, že drugič smo praznovali novo leto (najprej naše, potem se spodobi praznovat še perujsko, pa bosansko, pa bosansko perujsko... nekaj pravijo da se v luči multikulturnosti spodobi praznovati še kitajsko novo leto, ki je 3. februarja)
Vsako praznovanje pa ugotavljam, da spoznavam vedno nekaj več o ljudeh okoli sebe. (pustimo stat svetenje v glavo z lučko ;)).

Recimo da se mi je od celega večera najbolj vtisnila v spomin misel(seveda nekako skušam pozabit na moj precej razvezan jezik in na moje besedičenje :P):"tu na zemlji te angelska krila samo ovirajo, da ne moreš niti normalno hodit okoli, kaj šele objet človeka".

Čeprav so se mi takrat v mislih pojavile varjante, kako bi lahko to prostorsko stisko rešili z tem da bi krila na kak poseben način zložili skupi, jih zdej z vsem večjim prepričanjem zavračam. Konec koncev je res.


S tem ko skušaš biti popolen v vseh pogledih te ravno ta popolnost te nekako oddaljuje najprej od tvojih bežnih znancev in potem to pleza vse višje do tvojih najbližjih. Kmalu se potem postavijo zidi pred vsemi in potem posledično pridemo do različnih obrazov.

Do pojava ko ima človek pred vsakim sklopom ljudi nastavljen "profil" in se po njem zgleduje. Na koncu se zgodi to, da človek ne ve več kdo je, in ko se skuša nazaj dobit so vsi osupli, češ kako se je pa ta človek spremenil. Največji problem nastane takrat ko človek pozabi na to kdo je in ne zmore brez tega, da bi si umetno nastavljal profile samo zato da bi pritegnil pozornost (ali pa jo odbil) čeprav jo že z vsakdanjim življenjem pridobiva(odbiva).
Ko pa mu klikne da tak način življenja najverjetneje vodi do počasne razdvojene/trojene/četverene osebnosti, se pa poizkuša vrniti nazaj in se dokopati do svojega lastnega jaza, takrat pa so njegovi bližnji (tisti, ki poznajo samo en njegov profil) presenečeni, kako se je spremenil, in iščejo vzrok spremembe v njegovih novih prijateljih in znancih.

Seveda pri moji zgornji trditvi NIKAKOR ne trdim da je treba bit slab do drugih ali pa celo hudoben! To ne, nikakor ne! Poanta je v tem, da mora biti v vsakem človeku veliko dobrega, toda vedeti pa mora kdaj je potrebno poskrbeti in misliti tudi nase. Kdaj se je potrebno upreti sistemu in vsemu in kdaj ga je potrebno podpreti. Vedeti je treba, kdaj si do nekoga zloben samo zato ker si tisti trenutek pač v taki volji da hočeš biti zloben do vseh, kdaj pa si zloben do tega človeka samo zato ker je on on.

V vsakem človeku je neki dobrega in nekaj slabega; pozitivni pol in negaivni; jin in jang, dan in noč; poimenujte jih kakorkoli hočete zaradi mene. Če bi bil svet črnobel bi bilo dolgočasno. Treba je upoštevat še vse sivine ki se skrivajo vmes in jih je nešteto.