torek, 1. junij 2010

smiljenje same sebi

In že je tu junij, sonce kadar je zuni že prav pripeka (kadar je pa dež pa je še zmiri mraz). Zakaj tako vremensko poročilo? Zato, ker ugotavljam da katerokoli vreme je zunaj, nič me ne ustavi pred zasanjanim pogledom na moje hraste pred oknom, in nič me ne zaustavi pred ugrabitvijo v moj domišlijski svet.
Verjetno sedaj že marsikdo ve zakaj sploh pišem, če pa sm dolžna še kakšen drug post. Ja, prov mate, učit bi se mogla, pa delat reči za faks in se mi jih (kot ponavadi) ne da. Saj ko me Apolon zbrca se učit, mi ratuje (v tem tednu sm zarad njega nardila za dva mesca dela).
No, ja pa pojdimo naprej... Da ne bo vidnih dokazov o mojem zabušavanju na netu... (in ne... se ne bojim da bi me Apolon zbrcu se nazaj učit....no ja, malo pa me je res...)