Zvok tišine

Hello darkness my old friend, I've came to talk to you again...
Ko greš skozi različne faze v življenju imaš različne poglede na moč svojega izražanja... Nekje na začetku govoriš tako kot je drugim všeč ker si nekje na tiho želiš ugajati vsem. Govoriš, ko ti ukažejo, tiho si ko ti ukažejo. Ko dosežeš revolucionarna najstniška leta imaš občutek da te ne "odrasli" ne slišijo, zato kričiš, pogosto tudi brez veze. Bolj kot ti pravijo da bodi tiho, bolj tuliš in se ne pustiš. Grožnje sploh ne pomagajo, ker jim rečeš nazaj samo: "in kaj potem?", in ko ti dajo že 798329823-tjo kazen in se jočejo nad tabo kako si grozen, se nekje počutiš zmagovalen.
Zadnja faza pa je ko se ti ravnanja nekaterih že itak zdijo tako brezvezna, da okoli sebe zgradiš zid tišine. Drugim pustiš da blebetajo po kar hočejo, sam pa si misliš svoje in se ne ubadaš več kaj boš povedal drugim. Razviješ izredno sposobnost, da kimaš, v resnici pa si misliš svoje.
...People talking without speaking, People hearing without listening... 
Toda problem je ker nekje moraš spustiti svoj ventil in povedati vse kar skladiščiš v sebi. (Eni tudi zaradi tega hodijo k spovedi.) Če poslušalca tema zanima je vsaj ena milost. Da pa zato, ker te okolica ne posluša, da se spravljaš na osebo, kateri pa naj bi bil avtoriteta je pa slabo. Zelo slabo. Ne samo zato, ker tako izgubljaš avtoriteto, ampak izgubljaš tudi spoštovanje ki bi ti moralo pripadati. S tem pa ko izgubljaš spoštovanje bližnjih izgubljaš tudi spoštovanje do sebe. In tako naprej. Za vse probleme ne more biti kriva ena in ista oseba. Pika. In ne moreš kriviti svojega otroka za napake vseh drugih.
...Silence like a cancer grows... 
... dokler ti ne prekipi, poslušaš in poslušaš, pustiš, da se besede kot puščice lomijo ob zid tišine ki ga ustvarjaš. S časoma se že toliko navadiš biti tiho, te okolica začne sprejemati kot zelo plehko osebo brez svoje miselnosti. Tako tistim, ki dajo priložnost tišini da se sama razbije, potem z začudenjem spoznajo: Pa saj ta zna celo govoriti, ergo če govori tudi razmišlja.

Vem... vse to bi morala povedat osebi ki se jo tiče, toda moj zid do nje je predebel. Še dobro da lahko tukaj sprostim svoje misli, da ne eksplodiram.

Aja... pa iščem stanovanje. Uradno. Če kdo ve za kaj naj mi sporoči.

Mali zvonček

Skupaj v paketu  s tem, ko nehaš študirat in ostajaš le bolj doma, pride v paketu, da se začenjaš malo bolj zanimat za svoj dom in okolico. Tako sem se v teh toplih dnevih navdušila nad urejanjem vrta. Tako sem letos opazila, da nam na vrtu poganjajo trije zvončki. 
Zvončki se razmnožujejo po Fbonaccijevem zaporedju.Zaporedje dobimo tako, da začnemo z dvema številoma (po navadi ena in ena), naslednje število v tem zaporednju dobimo s seštevkom prejšnjih dveh števil.

To pa pomeni če imaš eno leto na vrtu en zvonček, jih boš najbrž imel naslednje leto 2, leto kasneje 3, in tako naprej vsako leto 5,8,13,21,34,55,89,144,233,377,610,987,.... računajte naprej ^^,