No, pa sem doma :) Letos je bilo na vrsti spoznavanje Bavarske. Že sama arhitektura starih mestnih jeder me je navdušila, pokrajna je čudovita in ljudje so ful prijazni.
Če pa vsemu temu dodamo še ful dobro družbo, pa je blo sploh fajn.
Skratka začelo se je na deževno soboto, ko sva z Apolonom iskala po celem Ptuju minoritski samostan (seveda po Murphyju sva dobila vse druge samostane, samo dotičnega ne xD). Tako sva po dveh urah pohajanja po dežju po Ptuju srečala Andreja, ki naju je prišel iskat in pripeljal na mesto srečanja.
Tako se je začelo druženje z drugimi in spoznavanje lepot Bavarske in
še Strassburga ki je v Franciji. Tu ne morem mimo da nebi omenila ure v katedrali. To je ogromna reč, ki je sestavljena iz ogromno simbolike. Ob poldne se začne premikati življenjski krog; okrog smrti s koso grejo najprej otrok, nato fant, mož, starec- to predstavlja simboliko življenja. Nato se pridejo svetniki pokloniti Jezusu. Spodaj je ura ki kaže dejanski čas, še nižje je ura, ki prikazuje sonce v sončnem sistemu. še nižje je pa ura ki stoji, in noben ne ve kdaj se bo premaknila, saj, ko se bo, takrat bo konec življenja.
Skratka, waw, res zanimivo.
Obiskali smo tudi živalski vrt Wilhelmo :) saj veste kaj se zgodi ko ima potepinka fotoaparat v rokah in so v bližini živali hehehe :D (nokrat mi je zmanjkalo baterij, tako da imam ful malo fotk od favne :'()
Bili smo tudi na Orlovem gnezdu- hišo v gorah, ki jo je dobil Hitler za 50. rojstni dan. Najprej sem mislila da mi ne bo všeč, toda ko si zgoraj, in vidiš kakšno je okolje (tudi če te obkroža megla, in viiš le nekaj metrov pred sabo), ne moreš ostati ravnodušen. Tako da celo, ja, če bo še kdaj možnost, grem z veseljem nazaj :)
No, ja, kdaj je pa bil problem zame iti kam nazaj
;)))
V solnem muzeju sem srečala enega izmed starodavnih prednikov... kljub temu da ima par sto let še vedno zgleda kar pri sebi ;)
(Nekoč ko so kelti kopali sol, je enega izmed njih zasulo, in ga lepo konzerviralo do leta 18-in še nekaj- Takrat so ga odkopali in ga peljali na raziskave, na žalost pa jim je med raziskovanjem zgnil, tako da lahko v rudniku dobimo samo njegovo lutko, ki je baje njegov ful podroben ponaredek.)
Torej... če hoče kdo it nazaj na Bavarsko... naj mi pove- gremo skupi ;)
Pač, ja, je poseben. Danes, ko sem v gostilni čakala na naše nedeljsko kosilo (mmmm pica XD(samo mama je mislila da jo bo kap XD)), je sedel tam in imel veliko za povedati. Kot vedno.
Bili smo tudi na Orlovem gnezdu- hišo v gorah, ki jo je dobil Hitler za 50. rojstni dan. Najprej sem mislila da mi ne bo všeč, toda ko si zgoraj, in vidiš kakšno je okolje (tudi če te obkroža megla, in viiš le nekaj metrov pred sabo), ne moreš ostati ravnodušen. Tako da celo, ja, če bo še kdaj možnost, grem z veseljem nazaj :) 
V solnem muzeju sem srečala enega izmed starodavnih prednikov... kljub temu da ima par sto let še vedno zgleda kar pri sebi ;)
No pa smo dali skozi bitke- upajmo da tudi vojno za tretji letnik :)
Pa sej ne da bi bilo to kaj slabega, samo je nevarnost da ratam sitna enemalo ;)
In že je tu junij, sonce kadar je zuni že prav pripeka (kadar je pa dež pa je še zmiri mraz). Zakaj tako vremensko poročilo? Zato, ker ugotavljam da katerokoli vreme je zunaj, nič me ne ustavi pred zasanjanim pogledom na moje hraste pred oknom, in nič me ne zaustavi pred ugrabitvijo v moj domišlijski svet.
Verjetno sedaj že marsikdo ve zakaj sploh pišem, če pa sm dolžna še kakšen drug post. Ja, prov mate, učit bi se mogla, pa delat reči za faks in se mi jih (kot ponavadi) ne da. Saj ko me Apolon zbrca se učit, mi ratuje (v tem tednu sm zarad njega nardila za dva mesca dela).
Toda dogajanje z mojimi tako imenovanimi prijatelji v zadnjem času me je pa precej presenetilo, tako da sem danes začela bolj razmišljat na to temo.
TOREJ, ŽELIM TI...