Kriški oratorij ali KI SO KWOJNI

Torej, kot je Kosoblejka napovedala, bo naslednji post od oratorija v Križu. Čeprav ga je bilo zame konec v sredo, sem se odločila da počakam do danes, saj je danes tisti "tapravi zaključek", ko v Križu nebo več povišane populacije ljudi.

V nekem trenutku je obstajanje tega bloga viselo na nitki. Moram ugotoviti, kako se napiše da je prepovedano citiranje tega bloga v meni neljube namene ;)! Potem pa sem ugotovila da je ta blog kar malo bolj bran kot sem si mislila. In pa da če se lahko delam jaz lahko norca iz drugih, se lahko pa še jaz pustim dražiti- ane? ;).(Zdej čakam na potrditev tistih, ki ste me dražili ;) ... KI so KWOJNIIII XD)

Torej oratorij. Najprej nisem vedela kaj pričakovati in sicer zato ker sem do zdaj animirala samo domači oratorij. Skratka bilo je drugače kot sem pričakovala da bo, toda otroci so bili super in moji soanimatorji nenadomestljivi! Hvala vam, Ana, Matija, Neja... za vse! Ste najboljši sorodniki kar sem jih imela do zdaj XD (tudi če tega verjetno ne boste prebrali XD). Priznati tudi moram da sem nad letošnjo žlahto kar navdušena :)! Upam da se naše družinske vezi ne porazgubijo širom po svetu;)

Spoznala sem veliko novih ljudi, nekatere pa sem spoznala podrobneje in večina me je presenetila na zelo pozitiven način :).

Bilo mi je v izziv delo z popolnoma neznanimi otroki. Na misel mi prihajajo utrinki z dogodki(večina vas bo vedela kako mi trenutno tečejo misli); opazovanje kokoši, lovljenje tigrov, sladko zmagoslavje ob narejenem lovilcu sanj (OWJEAAA!!!), nekompliciranje otrok, iznajdljivost vseh, ninja želve ;), vedno manjkajoči konji XD, gledanje zvezd, spanje pod nebom, motorji, vedno novi člani familije, gosenica,gimp, spoved, fotgrafije, spodletelo plezanje, mraz, toplota,vožnja do morja, obnavljanje živčnih točk, klobuk,nasmejani obrazi, prijatelji,palčki metalčki, piramida ... in še mnogo mnogo mnogo stvari ki mi ne pridejo sedaj na pamet ;) .......

Četudi sem bila polna opazk in reči, ki bi lahko bile, če bi bile, sem uživala v večini trenutkov. V takšnih situacijah se splete prijateljstvo, ki ga prej niti ne pričakuješ in nato, ko ga opaziš si presenečen nad tem, kar je nastalo. Tako upam da bojo vse te rožice prijateljstev, ki so se sklenile ta teden, cvetele in cvetele in rasle ter se krepile.(enostavno morajo se ;))

Mogoče me pa še kakšno presenečenje čaka :)

zdaj me pa nekaj zanima... vsak ki prebere ta post naj se oglasi v komentarjih... tudi če napiše vsaj eno črko :) me zanima koliko ljudi dejansko bere ta blog :)

Bon voyage vsem :)

vročina

Približuje se konec avgusta, ko se po večini skoraj vsi sprašujemo po smislu življenja. Namreč počitnice, dopusti odhajajo, prihaja pa šola, delo, izpiti,... Edino kar ostane je vročina, pa še ta bo kmalu odšla. Kakorkoli, pri meni je avgust označen kot mesec pesmi Bit od Zmelkow. Najbolj mi gre po glavi: "Smisel življenja je ležanje na plaži z možgani na off in čiwawo na straži,..." no ja, zame bi bilo trnutno zadosti samo ležanje na plaži... možganov itak ne morem dat na off, čiwawa pa.... naj kar ostane tam kjer je ;)

No, saj mogoče bo še letos čas za to.. Druga polovica septembra je še fraj na mojmu koledarčku.... Torej klapa... kam gremo? ;)

lep pozdrav izza knjig.

Aja, pa še neki, januarja in junija mi položite na srce, da naj naredim čimprej vse izpite! hvala :D

Imeti prazen kufer vsega :)

To je bolj nenavaden stavek saj imamo ponavadi, ko se pošiljamo drugam, "puhn" kufer vseh in vsakogar. No pri meni je to malce drugače. Že dva dneva sedim za računalnikom in se trudim učiti z razumevanjem in sploh razumeti kaj in kako berem (in se ne spraševati zakaj to berem). Danes pa ko sem ugotovila da niti ene kateheze ne morem več spravit skupi tako kot ponavadi sem spoznala, da je moj kufer spraznjen. Šok. Kaj naj bi naredila? Hmmm...

Zunaj je zahajalo sončke, ura je bila sedem, ravno prav za it malo laufat, da se misli zbistrijo. Tako sem po poti si polnila svoj kufer z pogledom na sončnice in rastlinje na vrtovih, ciklame so rastle ob "moji" poti,vonj po listju in gozdu, pogled na pašnike in krave, pogled na Sočo v daljavi, in seveda sončni zahod (ooooh), kosi ki nenadoma sfrfotajo pred tabo, pa po poti sm srečala svoje bivše Frančiškove otroke, pa tudi prijatelja, ki je vadil svoje žongliranje (baje da sploh ni tko težko z tremi, za s šestimi da pa rabiš puhno moči in potrpljenja... no jz bom ostala pri svoji eni pomaranči ;)). Pri sosedih od none so se mi pridružili mali kužki :).Ustavila sem se pri noni tam sem v svoj(drugi) kufer dodala nektarine ;), pa še bratranec in sestrična sta polnila kufer s svojimi zgodbami in pripovedkami.

Ko sem šla proti domu je kufer že skoraj pokal, tako je bil poln. Toda še vedno se je našel prostor za kresničke in vonj po janežu in z zvezdami seveda :D.

Po poti sem z veseljem ugotovila, da imam še zmeraj nekaj idej, ki se jih bo dalo mogoče uporabit. Prav tako pa sem se zavedla da današnje učenje motorike ni šlo v nič.... Točno vem, da zdaj čutim upogibovalko kolena in dvoglavo mišico(latinsko gracilis in gastrocnemius) :)

Tako da

JA, KONČNO IMAM POUHEN KUFER VSEGA :D

(and i feel goood)

Pohajanja

Torej, kje naj začnem... Po enem tednu preživetem s sestro Nikolino kjer sem se naučila nekaj malega kuhat in nekaj malega šivat, me je pot s časoma peljala na Jerbo.

To je bilo zame nekaj novega, saj mi je bila izkušnja bivanja v hotelu nekaj precej novega. Toda moji strahovi, da bova z Tomažem preživela ta teden kot dva penzionista, ki spita do poldne, potem je pretoplo za it ven, potem se gre namakat za pet minut v bazen ali morje in nato jest in spat, so se na srečo izkazale za prazne marnje. Tokrat sva zmešala vsega po malo in ven je nastalo kar zanimivo doživetje.
Še preden sva prišla sploh do Jerbe sem si zelo želela iti jahat konja. Če pa temu dodaš še obalo in sončni zahod in tvojo ljubljeno osebo.... Se mi zdi da ni treba poudarjat da je to romantišššššš :). Torej priložnost za jahanje se nama je ponudila še preden sva sploh prišla do morja. Tam naju je ustavil en Arabec na rjavem konju in naju vprašal, če bi šla jezdit. Tako smo se zmenili da bomo šli, in moram povedat da je bilo res romantiš :D.

Aja pa takoj prvi dan sva jahala kamelo. To je tudi doživetje zase. Potem na koncu je bil tisti beduin tako navdušen, da naju je slikal na kamelah, tako da so bile uboge reviceprav"zafleširane".

V enem izmed naslednjih dni smo spoznali Šerifa. Šerif je domačin, rojen na Jerbi. Prepotoval je celo Evropo in ima ženo na Danskem, spoznala sta se pa v Turčiji. Takoj naju je vzel za svoje in nama pomagal po svojih najboljših močeh. Povedal nama je, da nama lahko uredi izlet z gusarji in to za dobro polovico ceneje kot če bi šla na izlet z agencijo.
Gusarji. Pokazali so nam, kako lovijo ribe, kako se zabavajo med plovbo, presenetili so nas s svojo kulinariko (kus kus in ribe), zaigrali so nam skeče o Francozih in Italijanih- tudi če z Tomažem nisva znala jezika, sva se nasmejala na njihov račun :)

Sploh pa je bilo tudi to zanimivo, da so vsi znali še kar slovensko. En ki je delal v hotelu je nekaj časa živel v Sloveniji in se kliče Janez iz Novega Mesta (Dolenc). Ta je znal precej in je včasih služil kakor fajn tolmač :). Drugače pa je bila neka mešanica vsega. Najboljši stavek se pa nama je zdel, ko so nam pirati povedali kaj naj počnemo na otoku flamingov: "Za Slovence: Ob twelve tu zadaj. Aora na plažo, bite. Capito"

Doživela sva tudi lov na sončni zahod. V ta namen sva pešačila dve uri po obali, in sva prišla do ene opazovalnice, kjer se je lepo videlo sonce. Tam sva počakala zahod, kjer so tudi nastale lepe slikce.

En dan sva se podala tudi na tržnico, kjer se nama je poznalo, da imava za seboj Peru, in da naju občutek za barantanje ni zapustil, vsaj ne popolnoma. Zbarantala sva precej reči, nekatere ugodno , pri nekaterih pa so naju prenesli okoli.

Kupila sva šišo (vodno pipo) in zalogo tobaka za precej časa, tako da če je tomaž za, vabim da pridete probat :D.
Tomažu so ponujali kar nekaj reči v zameno zame. Najbolj mikavna je bila sto kamel in sto Ferrarijev. Tomaž se je kupca znebil na precej prefinjen način- rekel mu je, da ko jih vidi v sloveniji, se bosta naprej pogovarjala.

(A bi bla fajn kkr arabca?)

Drugače pa je teden minil obilici peska in mivke, v kuskusu, vročini, morju, pohajanju, in v različnih doživetjih, katera se ponavadi zgodijo le v sanjah... aja, minil je pa tudi v tej pesmi...



ta teden se mi bo vtisnil v spomin kot lep. Če hoče iti kdo dol na Jerbo, naj pove. Imamo kontakt od Šerifa. In naučite se francosko. Toplo priporočam.