Moja McSlužba :D

Ker se je Potepinka preveč potepala se ji je zgodilo kar se človeku še preveč rado zgodi. Zaradi uživanja v svojem "master eta planu", je malce pozabila na finance in ji je zmanjkalo nekaj pomembnega toda vseeno ne najpomembnejšega v življenju... dinarčkov. Tako se je spet podala v svet služenja kruha.
Službo sem našla pri slovitem stricu McDonaldsu. Ja dejansko ste prav slišali. Potrepinka dela V McDonaldsu. Ne me zdaj sprašavat kako je to mogoče in kaj se mi je zgodilo. Sila kola lomi pravijo in tako grem tudi jaz delat tja, ko mi voda teče v grlo. In naj povem še to, da še zmeraj nisem navdušena nad tem in da imam še zmeri enako mišljenje kot prej. Poamerikanizacije ne maram. To je celo stvar kateri pa res upam da ne bom nikoli popustila.

Poamerikanizacija je bil tudi prvi minus ki sem ga zasledila v tej službi. Že ko sem začela delat mi je "šef" povedal, da pri njih imajo ameriške izraze za določene prostore, določena opravila,... Da se tako kaže njihova enotnost po vsem svetu. Ehhh sem si mislila, dvomim da povsod. Tako da vztrajam in se vzdržujem angleškim besedam in zavedno govorim slovensko. Moram pa tudi povedat da sem že dodobra izpilila nedolžen izgubljen pogled:"pa kva tep ni jasn", ko mi kdo reče "plis pojdi begse v treš strešat"... Mislm lepo vas prosim! Jaz se imam da ne znam slovensko, toda toliko spoštovanja pa imam do slovenskega jezika, da te spakedranščine ne bom uporabljala. Pa kaj če jih je naredila ameriška firma! Mene je naredila slovenska firma tako da bom ostala kar pri svojem jeziku :D
Naslednja stvar, ki sem jo opazila pri tem delu je ta, da se svet deli na prijazne Markote in na tečne Markote. Prijazni Markoti te zbudijo s petjem in žgolenjem v poletnih jutrih, in niso jezni in kar vztrajajo pri tebi, tudi če jih ob petih zjutro nazjaš naj bojo tiho. Tudi eni prijetni Markoti so tisti, ki ti dovolijo da so tvoja "amor platonico" in da si ob njih ali ob misli na njih zabrundaš "Zumdada", lahko so taki, ki ti nosijo kafe na nočno in so stabo da ne zaspiš, ali pa ti dajajo bombone. Taki bolj  zlobni Markoti pa vpijejo nate, če se zmotiš in fališ zaporedje delanja hamburgerjev in podobnega, in pole še bolj krčijo ker se jih bojiš, in podobno... no, v moji službi  se je pojavilo preveč Markotov. Večina jih je prjaznih, en je pa smotan, samo se je danes izkazal kot zabaven, ker mi na koncu dneva ni več vedel kaj naj mi reče :)
Naprej. Mi smo zelo multikulturen kolektiv. Najprej vidiš zagorelega fanta, z najbolj značilnimi potezami, ki jih res nisi falit. Edino kar te zmede je to da zna presneto dobro govoriti angleško. Samo potem pa ko vidi zlobno šefico in reče na glas "Carajo!" in ji pole hitro zdrdra "how nice to see you again" te tista prva beseda prepriča da je iz Peruja. Ta je en izmed mojih najboljših sodelavcev "(a, si nardila 8 čisbirgerjev namesto dveh hamburgerjev in 6 čisburgerjev? ne skrbi, jih bomo že ponucali)".
Spoprijatelila sem se še z eno punco, ki bi bila komot malo bolj južna, saj je govorila značilni "Ł". Pač ji ne bom omenjala naše meje, sem  si mislila. Potem pa me je vprašala kaj študiram in ko sem ji povedala kaj, me je prašala kaj je to. Potem mi pove da je makedonka. in jaz sm bla presenečena, ker mi je bilo čudno da tega nisem prej opazila.Punca je tukaj komaj pol leta in govori slovensko kot velika! Res me je prav navdušila!
Ko sem lih že pri opisu sodelavcev. Imam še eno sodelavko ki se precej "ven meta" in ima pogled kot tajnica v  drugem delu v prvi sezoni (rory's first day at Chilton)((Midve z mamo (the gilmore girls))). Danes ko me je prašala kaj bi za malico sm ji skoraj vse zdrdrala in še kako stvar preveč.... No, če mate šanso si kar poglejte, pa vam bo vse jasno....
in zaenkrat bo za mojo zgodbo pomemben še en drug od šefov, ki je precej mlad in precej neresen. Aja in še gruča sodelavcev, ki imajo  iste fore kot moji bivši sošolci v srednji. Pač so se rabili malo razdivjati. v SŠ smo punce ugotavljale da so naši fanti preskočili evolucijo, skratka... očitno niso bili edini.

torej kaj se je zgodilo danes? :D
Pridem v službo vsa slabe volje, mislm kaj se je blo sploh treba dans prjavlat za delat, pa celih šest ur bom mogla bit tle,.. joj ma kod je deseta ura!!!..... skratka najbolj pozitivne misli. Ena od šefic mi že takoj pove, da bom danes v kuhinji. Super, spet se bo kdo drl name in bom živčna in bom vse še bel pomešala. Toda začelo se je super. Sodelavka mi je pomagala do sto, naučila me je nekaj trikov, pokalzala reči ki se jih res ne sme delat,... Potem pa pride ta šef in po kuhni krči in namiguje da kaj bi počel z nevem kom nevem kje (in me niti ne zanima). In sedaj pa sledi zabavni del:
Ko se me naveličajo v kuhinji me pošljejo še pucat. Pucanje mi je kar zanimivo, saj imaš puhno stika z ljudmi in si lahko predstavlaš kdo je od kod pršu in kdo kam gre in je zabavno. No. Najprej prijadra mimo vrat in kar se da vzvišeno neka dama in gre najbolj samozavestno skozi kuhinjo v pisarno. Delavci smo se zmedeno spogledali... Ta dama je bila oblečena v krznen plašč, šminke za tri lopate, ogromne uhane in njen vonj je spominjal na 200 evrov (ali pa na Flojo in Kosoblejko po obisku mulerja ali maksija ;)). Torej mi smo bili osupli. In porajale so se različne domneve kdo bi lahko bila ta gospa. No, na koncu smo kar vprašali šefa kdo je. Potrdil nam je da ni nobena jezna direktorca ampak da je "mmjmmt". Kdoooo??? "moja mat" in ja... Tipa je blo sram :D mi smo se pa še ceu večer režali na ta račun. Saj smo iz zanesljivih virov izvedeli (od pomivalca, ki je takrat slučajno pomival sobo zraven pisarne), da ga je pršla okregat :).
Za naslednji zabavni dogodek sem poskrbela kar jaz, saj se mi je spodrsnilo in se mi je en izmed štirih pladnjev na mojih rokah izmuznil in v vsej svoji krasoti padel na tla. Solata je polepšala hlače enega izmed gostov. In to mi je uspelo naredit celo pred sitnim Markotom! Za tistega ki tega ne ve.. skejtrske hlače imajo rade solato... Sploh je niso hotele izpustiti. Ubogi fant je kar šokirn. potem je pa mogu punci razlagat (ki je pršla vč ksno) zakaj je poln solate če je sploh ne mara.
Takrat me je Marko poslal pomivat spodnje prostore. Spodi je blo zaprto za javnost, zato je bil pa radio bolj na glas. In vrtele so se same pesmi ki so moje naj pesmi (viva la vida tudimed drugim :D). In tako imam jaz karaoke, misleč da so prisotni samo stoli mize in moj mega mikrofon pomivalka za tla, ko me kar naenkrat presenetijo besede: "No Shakira, odšejki domov, ura je deset".

Mislim da mi ni treba povedat da je moje rdeča uniforma nenadoma zbledela v primerjavi z mano :)

oktober je dober (tudi če je objavljen novembra ;))

In spet sem tu, spet se mi je zgodilo precej različnih reči, ki so pomembne in ki ne morejo iti mimo da bi jih pozabila.

Nekega dne sva se s Kosoblejko odpravili v Izolo obirati oljke. To je bilo lepo doživetje, saj je bilo obiranje za naju obe nekaj precej novega. Sprva sva najine gostitelje malce "razočarali", saj so pričakovali dve Ljubljančanki, prišli sva pa midve, ki pa se res ne moremo opredeliti kot Ljubljančanke.                                                                                                      

Torej... Že samo srce zaigra ob prelepem pogledu na oljke in na ruj ter na različne barve listja ki nas je obkrožalo. Bilo je tako lepo, da je Kosoblejka vse poslikala (toda, rek, da se najlepših stvari ne slika, ker so prelepe, se je spet izkazal za pravilnega.... vse slike ki sva jih poslikali so se izbrisale. Tako, lepi prizori narave živijo le še v naših spominih.)

Bilo je res lepo doživetje, tako da res še enkrat lepa hvala Ani in njeni družini, ki naju je naučila tega kako se pobirajo oljke. Drugo leto lahko spet računate na nas :)!

Naslednja markantna zadeva je ta, da naj vse ljudi pomirim, da se ne približuje konec sveta, in da ni razloga za paniko. To velja za tiste ki spremljate pogovore na G-talku in radi komentirate stanja.Pozivam pa vse, da če vas kaj zanima, kako je s človekom  in če bi radi izvedeli iz prve roke kako se kdo počuti in kaj je s kom narobe... da kar vprašate osebo, ki se jo to tiče. In prosim, da mene ne vpletate več v to, ker je res postalo že malo čudno.

tako, da hvala za razumevanje :)

All the small things

Jeeeee!!! Kabl imam! Spet sem mobilna! :) Po skoraj celemu mesecu neprostovoljnega posta od računalnika sem končno spet prišla do kabla (stari je žal preminil), in sva z Milko spet tim :).  Aja in tu velja omeniti še Kosobljeko ki je nesebično ponudila gostovanje na njenem računalniku, da sem vsaj približno držala korak z internetnim dogajanjem.--RES TI HVALA!
Ta cajt se je seveda zgodilo na tisoče stvari, ki so same po sebi zanimive in bi si zaslužile da bi vsaka od njih dobila svoj post, toda žal ni bilo nikoli zadosti cajta, da bi se jim posvetila.
Potem sem pa pomislila... itak se najboljših stvari nikoli ne poslika, niti ne shrani.... samo škoda pa bi bilo da bi šle v pozabo. Zato je tu en majhen mozaik od All the small things, ki so se zgodile ta najdaljši mesec ;)
začelo se je s tem, ko je Turbo odšel predaleč in je pristal na Kanarskih otokih. Del njegove družine je odšel z njim v Benetke. Tam so se dogajale najbel zanimive stvari in preverjanje pasjensije :). Benetke imajo svoj čar, kjer človek lahko pozabi na vsakdanje skrbi, tudi če po letališču ob treh zjutro proži alarme po letališču.
Še kar pod vplivom Benetk in na osnovi določenih fotk, ki smo jih tam posneli, je nastal en masterpis (v bistvu kar dva masterpisa), o katerem ne bom pisala, vsaj ne preveč... če vpleteni to berejo, potem že vejo za kaj se gre :D.(darilo za rojstna dneva :D)

Naslednji tak zaznamujoč dogodek je bil rojstni dan dveh  najbelbulših oseb, ki jih mamo vsi najrajši :). Tudi pri njih ni manjkalo smeha :). Upam da bo še kdaj kak tak rojstni dan :)

torej.... do tu je vse superca :D in mi je všeč da se naša oratorrijska družina ni porazgubila po celem svetu, ampak da se nasprotno, še celo bolj povezujemo med seboj