Problematika kril

Letošnje leto je precej zabavno, že drugič smo praznovali novo leto (najprej naše, potem se spodobi praznovat še perujsko, pa bosansko, pa bosansko perujsko... nekaj pravijo da se v luči multikulturnosti spodobi praznovati še kitajsko novo leto, ki je 3. februarja)
Vsako praznovanje pa ugotavljam, da spoznavam vedno nekaj več o ljudeh okoli sebe. (pustimo stat svetenje v glavo z lučko ;)).

Recimo da se mi je od celega večera najbolj vtisnila v spomin misel(seveda nekako skušam pozabit na moj precej razvezan jezik in na moje besedičenje :P):"tu na zemlji te angelska krila samo ovirajo, da ne moreš niti normalno hodit okoli, kaj šele objet človeka".

Čeprav so se mi takrat v mislih pojavile varjante, kako bi lahko to prostorsko stisko rešili z tem da bi krila na kak poseben način zložili skupi, jih zdej z vsem večjim prepričanjem zavračam. Konec koncev je res.


S tem ko skušaš biti popolen v vseh pogledih te ravno ta popolnost te nekako oddaljuje najprej od tvojih bežnih znancev in potem to pleza vse višje do tvojih najbližjih. Kmalu se potem postavijo zidi pred vsemi in potem posledično pridemo do različnih obrazov.

Do pojava ko ima človek pred vsakim sklopom ljudi nastavljen "profil" in se po njem zgleduje. Na koncu se zgodi to, da človek ne ve več kdo je, in ko se skuša nazaj dobit so vsi osupli, češ kako se je pa ta človek spremenil. Največji problem nastane takrat ko človek pozabi na to kdo je in ne zmore brez tega, da bi si umetno nastavljal profile samo zato da bi pritegnil pozornost (ali pa jo odbil) čeprav jo že z vsakdanjim življenjem pridobiva(odbiva).
Ko pa mu klikne da tak način življenja najverjetneje vodi do počasne razdvojene/trojene/četverene osebnosti, se pa poizkuša vrniti nazaj in se dokopati do svojega lastnega jaza, takrat pa so njegovi bližnji (tisti, ki poznajo samo en njegov profil) presenečeni, kako se je spremenil, in iščejo vzrok spremembe v njegovih novih prijateljih in znancih.

Seveda pri moji zgornji trditvi NIKAKOR ne trdim da je treba bit slab do drugih ali pa celo hudoben! To ne, nikakor ne! Poanta je v tem, da mora biti v vsakem človeku veliko dobrega, toda vedeti pa mora kdaj je potrebno poskrbeti in misliti tudi nase. Kdaj se je potrebno upreti sistemu in vsemu in kdaj ga je potrebno podpreti. Vedeti je treba, kdaj si do nekoga zloben samo zato ker si tisti trenutek pač v taki volji da hočeš biti zloben do vseh, kdaj pa si zloben do tega človeka samo zato ker je on on.

V vsakem človeku je neki dobrega in nekaj slabega; pozitivni pol in negaivni; jin in jang, dan in noč; poimenujte jih kakorkoli hočete zaradi mene. Če bi bil svet črnobel bi bilo dolgočasno. Treba je upoštevat še vse sivine ki se skrivajo vmes in jih je nešteto.