Julči, Gustko in Gregči

Že večkrat sem se spraševala, zakaj je naš koledar poimenovan tako kot je. Saj ne da bi bilo kaj narobe z imeni (Sicer en mesec bi lahko bil poimenovan po meni, po mojem mnenju bi se prav fajn skladalo, kaj ne? ;)Predstavljajte si, Potepinker- mesec pohajanja... hmmmm to idejo bom gotovo še razvijala ;) hihi)

Ni mi dalo miru, to, da je naš deveti mesec (september) poimenovan kot sedmi mesec (septum), in zakaj si potem meseci tako naprej sledijo.

torej po mojem raziskovanju, se je vse zgodilo, ko sta Romul in Rem ustanovila Rim. Romul je uvedel prvi koledar, ki je imel deset mesecev po 30 in 31 dni, ki so se izmenjevali. Prvi mesec je bil mesec pomladi, in ga je poimenoval Martius  (Mars, bog vojne). Naslednji mesec Aprilis naj bi bil posvečen Veneri (Boginji lepote in ljubezni). Maj je dobil ime po Italski boginji pomladi (Maia Malestas (Poznana tudi kot Fauna)). Junij pa je dobil po rimski kraljici bogov Juno.

Za naprej pa se najbrž ni mogel več odločiti, kako bi mesece poimenoval, zato jih je preprosto preštel: kvintilij, sekstilij, september, oktober november, december.

Leto je tako štelo 304 dni, 61 dni pa je delalo gužvo zmedo pozimi.
Drugi rimski vladar Numa Pompilij (753-673 pr. n št) je  ugotovil, da tako ne gre več, zato je spremenil koledar in je dodal dva meseca. Januar je dobil ime po  rimskem bogu časa Janusu, februar pa po rimskem festivalu očiščenja Februatiu. Zdaj je leto štelo 354 dni in 12 mesecev.
Ker so rimljani verjeli, da sodo število prinaša nesrečo, so vsakemu od sodih mesecev vzeli po en dan in jih dodali v januar in februar. Tako je januar dobil 29 dni, februar pa 28, kar ni bilo v redu. Tako so še februar razdelili na dva dela, oba po liho število dni.

Toda Rimljani spet nis bili zadovoljni, saj so hoteli slediti luninemu ciklu. Hoteli so imeti enakonočje na 21 marec. Zato so v februar vtaknili še en mesec  Mercedonius (Dninar).

Kmalu pa pride na sceno Julij Cezar in se odloči, da bo spravil v red ta koledar. Za prvi dan v letu določi prvi januar. Želel je uveljaviti ta mercedonius in želel je, da bi enakonočje padlo na 21. Ideja je sicer bla dobra, toda zgodilo se je, da je bilo leto 46 pr. našim štetjem najdaljše v zgodovini človeštva, saj je štelo 445 dni :D.

Julij je svoj rojstni mesec Kvintij poimenoval po sebi. Po tem dolgem letu, ki se kar ni in ni izšlo, kot bi bilo treba, je Julij uvedel dvanajst mesecev, in prestopno leto na vsake tri leta (saj je vedel, da mora biti na štiri leta prestopno leto, toda prvo in četrto leto je štel skupaj).
Vso zmedo je rešil Cezarjev naslednjik Avgust, po katerem je dobil ime mesec sekstij, je ugotovil napako predhodnika in  vsake štiri leta je določil prestopno leto. Ker pa ni hotel biti nič manj kot Julij, je tudi on svojemu mesecu dodal en dan, da sta bila z Julijem enakovredna.


Seveda, pa se je v srednjem veku papež Gregor XIII odločil, da mora velika noč pasti vedno na prvo polno pomladansko luno. (Zaradi napake v računanju dnevov se je ta velika noč vse bolj pomikala proti poletju) Ugotovil je tudi, da ima leto preveč dni. Zato je leta 1582 4. oktobru sledil 15. oktober. (Jap, 1582 je imelo samo 355 dni :))

Tako gregorijanski koledar izboljša julijanskega, ker ni treba izpusti približno tri dni julijanskega koledarja. Čeprav tudi ta koledar ni ravno natančen, čez nevem kuk tawžnt let bo pač treba spet spustiti en dan zaradi računarske napake. Samo takrat pa nas itak ne bo več da bi se sekirali s tem :).

Aja, če si se mogoče spraševal/a zakaj je tak naslov ku je... Se mi zdi da maš zdej odgovor ;)