Nekega dne sva se s Kosoblejko odpravili v Izolo obirati oljke. To je bilo lepo doživetje, saj je bilo obiranje za naju obe nekaj precej novega. Sprva sva najine gostitelje malce "razočarali", saj so pričakovali dve Ljubljančanki, prišli sva pa midve, ki pa se res ne moremo opredeliti kot Ljubljančanke.
Torej... Že samo srce zaigra ob prelepem pogledu na oljke in na ruj ter na različne barve listja ki nas je obkrožalo. Bilo je tako lepo, da je Kosoblejka vse poslikala (toda, rek, da se najlepših stvari ne slika, ker so prelepe, se je spet izkazal za pravilnega.... vse slike ki sva jih poslikali so se izbrisale. Tako, lepi prizori narave živijo le še v naših spominih.)
Bilo je res lepo doživetje, tako da res še enkrat lepa hvala Ani in njeni družini, ki naju je naučila tega kako se pobirajo oljke. Drugo leto lahko spet računate na nas :)!
Naslednja markantna zadeva je ta, da naj vse ljudi pomirim, da se ne približuje konec sveta, in da ni razloga za paniko. To velja za tiste ki spremljate pogovore na G-talku in radi komentirate stanja.Pozivam pa vse, da če vas kaj zanima, kako je s človekom in če bi radi izvedeli iz prve roke kako se kdo počuti in kaj je s kom narobe... da kar vprašate osebo, ki se jo to tiče. In prosim, da mene ne vpletate več v to, ker je res postalo že malo čudno.
tako, da hvala za razumevanje :)
No, ena slika pa ti je le uspela in ta je res lepa. Tiste, na katerih sta vidve gor, sem poslala Kosobljeki ... Več pa si jih lahko pogledaš tukaj in tukaj
OdgovoriIzbrišiZato seveda vabljeni tudi naslednje leto. Predvsem zato, ker sta obe takoj sprejeli pravilno besedo "oljka" - pohvalno! :)